+386 4 2801 510 info@os-jakobaaljaza.si
Select Page

Tako kot že nekaj let je bil tudi letos tretji petek v novembru namenjen poudarjanju pomena slovenske hrane in zdravega načina prehranjevanja. Dan smo v šoli začeli z zajtrkom, sestavljenim iz domačega kruha, masla, medu in mleka. Pri zajtrku sta se našim tretješolcem pridružila tudi kranjski župan Boštjan Trilar in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/9235/)

[Galerija ni najdena]

 

REZULTATI ANKETE

Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje Dneva slovenske hrane. Tudi tokrat smo posebej poudarili pomen zdravega prehranjevanja in uživanja hrane, ki prihaja od lokalnih proizvajalcev, to so domače mleko, maslo, med, jabolka.
Naše zdravje lahko ohranjamo le s pravilno prehrano in telesno aktivnostjo. Z zajtrkom  zagotovimo telesu:

  • dovolj energije za dobro delo in igro ter učinkovito razmišljanje,
  • dovolj gradbenih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj,
  • zajtrk predstavlja energijo tako za telesno kot miselno dejavnost,
  • prispeva k lažjemu vzdrževanju priporočene telesne teže.

Za uspešno delo v šoli je pomembno, da zajtrkujemo še pred začetkom prve šolske ure.

Več kot polovica slovenskih mladostnikov ne zajtrkuje, njihovi obroki v glavnem niso popotnica zdravemu načinu življenja. Nepravilne prehranske navade vodijo do številnih zdravstvenih težav, od debelosti do sladkorne bolezni.  Dnevno bi moral posameznik zaužiti tri glavne obroke in vsaj eno ali dve malici. Obroki pa morajo biti čim bolj kakovostni z dovolj zelenjave in sadja, s čim manj sladkorja in zdravju škodljivih maščob.
Tak način prehranjevanja izboljša našo presnovo, ugodno vpliva na raven krvnega sladkorja, ki je hrana za možgane, posledično pa se izboljša tudi občutek sitosti.

Upoštevajmo štiri pravila prehranjevanja: REDNO, SVEŽE, PESTRO, ZMERNO.

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in Dneva slovenske hrane je spodbujanje proizvodnje hrane, ki je kakovostna, sveža, sezonska in iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost,  taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Zaradi kratke dostavne poti in bližine proizvodnje ni potrebno dodajati aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin za pridelavo hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in  spodbujamo pridelavo kakovostne, lokalno pridelane hrane.

Dostopnost