+386 4 2801 510 info@os-jakobaaljaza.si
Select Page

Analiza rezultatov ankete za starše

Preko e-asistenta smo vsem staršem učencev od 1. – 9. razreda poslali anketo (več kot 700 prejemnikov). Na anketo se je odzvalo le 83 staršev, kar je le 12% vseh prejemnikov.

Na vprašanje Ali ste seznanjeni z jedilnikom? ste odgovorili v večini z da, nekaj odgovorov je bilo občasno, malo pa odgovorov, da z jedilnikom niste seznanjeni.

Jedilnik visi na več lokacijah v šoli in sicer na razredni in predmetni stopnji, v kuhinji, jedilnici in tudi na internetu. Skratka dostopen je vsem zainteresiranim staršem, napišemo ga za cel mesec, spreminjamo pa po potrebi.

Kako ocenjujete jedilnik?

Zelo dober –    15 odgovor

Primeren   –   32 odgovorov

Občasno neprimeren  –   26 odgovorov

Slab  –    10 odgovorov

Odgovori so pričakovani, vseeno pa je število odgovorov občasno neprimeren preveliko. Premalo pa je odgovorov zelo dober.

Kako ocenjujete zadovoljstvo svojega otroka s šolsko prehrano?

Mnenja staršev, da je prehrana v šoli nezdrava, so v manjšini. Na šoli  pripravljamo raznolike obroke, pri čemer upoštevamo smernice zdrave prehrane in upoštevamo primere jedilnikov drugih šol. Ni pa vse v sestavi jedilnika, veliko je tudi v korektni pripravi hrane v kuhinji in izbiri kvalitetnih živil, seveda kolikor nam to dopušča javni razpis.

Nekateri starši se pritožujejo, da imajo otroci na voljo premalo kruha, nekateri, da je kruha preveč. Kruh mora biti na razpolago pri malici in kosilu, kar tudi je. Ni pa potrebno, da učenci celo dopoldne hodijo po kruh, ker niso pojedli svoje malice. Vemo, da je kruh še posebej bel lahko vzrok za debelost, zato se preveliki količini ponujenega kruha izogibamo. Učenci še vedno najraje jedo beli kruh, večinoma pa so se navadili jesti tudi polnozrnat, ajdov in koruzni kruh. Zelo radi jedo domači kruh iz krušne peči. Belega kruha v glavnem ni na jedilniku.

Pomembno je dejstvo, da veliko učencev zjutraj ne zajtrkuje, kar se kaže v povečani lakoti preko dopoldneva. Malica je dopolnilni obrok med dvema glavnima obrokoma, ne pa zajtrk.

Kar se tiče sladkorja se popolnoma strinjam, da se ga je potrebno izogibati, v tem šolskem letu smo zmanjšali porabo sadnih sokov, razen 100% domačih sokov, krofov, rogljičkov, sladkih sadnih jogurtov – razen sadnih jogurtov domače pridelave lokalnih ponudnikov. Učenci imajo pri malici razredčene sokove ali malinovec, manj sladkan čaj, ki pa ga ne pijejo radi. Če bi imeli večkrat samo vodo, bi to zopet sprožilo val kritik in nezadovoljstva večine učencev in staršev.

Prav tako je z zelenjavo. Sadje pri malici učenci pojedo, medtem ko zelenjava kot priloga k malici v glavnem ostaja. Trditev, da strežemo samo Alpsko mleko ni realna, v glavnem je mleko sveže, naročeno od lokalnih proizvajalcev.

Domači namazi s skuto gredo razen na razredni stopnji skoraj v celoti v odpad, kar je popolnoma nesprejemljivo in si lahko razlagam le tako, da učenci tega niso navajeni jesti doma. Podobno je z mlečnim zdrobom in rižem, kašo … Metanja hrane v smeti ne podpiramo, ampak na žalost se to prevečkrat dogaja.

Kar se tiče ponavljanja jedilnika je normalno, da nekatere jedi ali živila krožijo, lahko bi se ponavljal na tri mesece. Seveda se trudimo za čimbolj raznolik jedilnik, nerealno pa je, da bi bil jedilnik vsak mesec popolnoma spremenjen. Potrebno je upoštevati tudi to, kar otroci radi jedo, možnost nabave živil, organizacijo dela v kuhinji …

Kot vodja prehrane lahko potrdim, da je hrana za kosilo pripravljena precej zgodaj, vendar bo to lažje razumeti, če upoštevamo, da se vsak dan pripravi 1100 obrokov za učence in od 40 – 60 zunanjih kosil.

Res pa je, da je hrana večkrat preslana, na kar sem opozorila tudi kuharje, prav tako ne odobravam dodajanje smetane. O tem se bomo še pogovorili na komisiji za šolsko prehrano.

Prav tako je na mestu pripomba, da je potrebno zmanjšati uporabo predelanih živil. Se močno trudim za to, vendar če vprašate kuharje, je razlog v pomanjkanju delovne sile, oziroma preobremenjenosti. Vodja prehrane žal nima vpliva na vsa področja in tako se stvari večkrat delajo kot se.

Ne razumem pripomb o preveliki količini mesa, saj ga otroci potrebujejo za normalno rast in razvoj. Tudi zdravniki ne zagovarjajo vegetarijanske prehrane v tej starosti.

Pripombe glede majhnih porcij ne zdržijo, saj mora količina hrane ustrezati normativom.

Veliko kritik na malico in kosilo v anketi nima pravih argumentov. Kritizira se vse povprek, zdi se, da je kritiko lažje izreči kot pohvalo. Zato na te kritike ne morem podati korektnih odgovorov. Mi je pa pomembno dejstvo, da so učenci s hrano večinoma zadovoljni in jo radi pojedo, seveda so pa vedno tudi izjeme.

Rada bi spoznala starša, ki je napisal, da je jedilnik neprimeren za otroke v razvoju????

Taka izjava brez pravih argumentov meče slabo luč na celotno šolsko prehrano in je popolnoma nestrokovna in neprimerna. Prav tako izjava, da je kosilo v 90% neužitno. Vabim starše, ki imajo take pomisleke na razgovor, ki ga bomo imeli s komisijo za šolsko prehrano.

Zanima me, kakšno prehrano imajo ti učenci doma. Tudi trditve o pici in pomfriju so že iz mode, saj pomfrija sploh ni na jedilniku, pica pa je redko za malico, na željo učencev. Sprašujem se, kako to, da so picerije in fast foodi v Kranju non stop polni, ker so starši tako ozaveščeni.

V prihodnjem šolskem letu bomo učence skušali vzpodbuditi za uživanje različnih vrst zelenjavnih prilog, različnega sadja, polnozrnatih pekovskih izdelkov in testenin, nadaljevali bomo s pitjem vode in še bolj omejili sladke pijače in slaščice. V jedilnik bomo vključili še več živil lokalnih dobaviteljev in ekoloških živil. Kot vodja prehrane bom skušala vplivati na vodjo kuhinje za manjšo ponudbo predelane hrane, manjšo porabo soli in sladkorja.

V Kranju, 24. 6. 2019

vodja šolske prehrane: Andreja Longer

Analiza rezultatov ankete za učence

Anketa o šolski prehrani je bila izvedena v mesecu maju 2019, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu. Sodelovalo je 158 učencev (53,2 % fantov, 46,8 % deklet), ki so odgovarjali na 18 različnih vprašanj. Pri nekaterih vprašanjih je bilo možno izbrati enega ali več odgovorov, pri nekaterih pa so učenci lahko predlagali tudi nove jedi, ki bi jih želeli na šolskem jedilniku pri malici in kosilu.

Iz vprašanja na katere obroke so naročeni učenci je razvidno, da je največ učencev, kar 153 (96,8 %), naročenih na šolsko malico, 101 učenec (63,9 %) na kosilo, 21 učencev (13,3 %) na popoldansko malico in 14 učencev (8,9 %) na zajtrk. Na popoldansko malico so naročeni učenci 4. in 5. razredov, ki so vključeni v podaljšano bivanje.

Na vprašanje, ali zjutraj zajtrkujejo, je le 38,6 % učencev odgovorilo, da zajtrkujejo vsak dan. Skoraj polovica anketiranih zajtrkuje le občasno (47,7 %), kar 12,7 % učencev pa zjutraj ne zajtrkuje.

Večina učencev je z jedilnikom seznanjena (67,1 %), saj so jedilniki razobešeni na različnih mestih po šoli in objavljeni tudi na spletni strani šole.

Polovica učencev meni, da šolske malice le včasih ustrezajo načelom zdrave prehrane. Nekaj manj (38 %) jih meni, da malice ustrezajo tem načelom, 11,4 % učencev pa meni, da tem načelom ne ustrezajo.

Šolske malice vsebujejo pester izbor kruha, izogibamo pa se belega kruha, saj ni zdrav. Učence smo vprašali, katero vrsto kruha imajo najraje. Kar 69 % učencev ima najraje polbel kruh, z 29 % pa mu sledi koruzni kruh. Narašča pa tudi delež učencev, ki imajo radi polnozrnati kruh (22, 2 %) in ajdov kruh z orehi (22,8 %). Najmanj učencev najraje je ržen kruh (le 8,9 %).
Pri malici skoraj polovica anketiranih učencev želi piti malinovec (47, 5 %), sledi pa 100 % sadni sok (44,3 %). Poleg naštetih pijač radi pijejo tudi belo kavo, kakav, čaj in mleko.

Zadovoljni smo, da le 11,4 % učencev sadja pri malici ne jedo. Sadje, ki ostane, lahko učenci dobijo med odmori in po pouku v šolski kuhinji.
Manjkrat pa učenci pojedo zelenjavo (le v 22,8 %), ki jim je ponujena pri malici (korenček, kislo zelje, kisle kumarice, paprika ipd.).

Učenci vedo, katera živila so odsvetovana (pica, ocvrt krompir, burek, slaščice …), a si kljub temu želijo, da bi bila večkrat na jedilniku.

44,9 % učencev je s šolsko malico večinoma zadovoljnih, 17,1 % učencev je zelo zadovoljnih, 13 učencev (8,2 %) pa z malico ni nikoli zadovoljnih.

Na šolska kosila je naročenih skoraj polovica anketiranih učencev (47,5 %), od tega je 36,1 % učencev s kosili večinoma zadovoljnih. 19,6 % učencev je s kosili zelo zadovoljnih, le 6,3 % učencev pa s kosili ni nikoli zadovoljnih.
Nekaj več kot polovica (52,5 %) učencev meni, da je količina kosila primerna, 17,7 % meni, da je hrane premalo, vendar vedno dobijo dodatek.
Po dodatek pri malici ali kosilu gredo učenci bolj redko (34,2 %), le nekaj pa je tistih, ki po dodatek hodijo pogosto (19,6 % učencev).

Vsak učenec je predlagal tudi eno novo jed, ki bi si jo želel na jedilniku pri malici. Nakateri predlogi so se ponovili večkrat (ocvrt krompirček, kebab, burger, čevapčiči, topli sendvič, palačinke z Nuttelo …).
Prav tako pa bi si učenci tudi pri kosilu želeli podobne jedi (ocvrt krompirček, kebab, hamburger, sarme, pico, rižoto z rakci, dunajski zrezek, ocvrti sir, zrezke v omaki …).

Večina anketiranih učencev pri kosilu ne mara zelenjavnih juh, žgancev, rib, paštet …

Žal želje učencev po jedeh, ki so jih želeli v anketi, ne bo možno uresničiti, saj se med predlogi pojavlja večinoma hitra in nezdrava hrana.

 

Dostopnost